(zmagovalni prispevek na natečaju Ob skodelici kave 2023, kategorija B - poezija, odrasli)
Ne vejo,
kaj bi z njo.
Lahko bi prižgali sveče.
Lahko bi se jokali.
Lahko bi vzeli kanglice
in iz kupčkov komposta delali gradove.
Ali pa bi prodajali deževnike,
ki rijejo po zemlji.
Ne vejo kaj.
Kdor je pisal oporoko,
bi moral biti bolj jasen.
Ali pa dovolj pameten,
da bi otrokom podaril kaj drugega
kot grob,
v katerem ni prostora za vse.
1. različica (2018/19)
NE BI POETU PUSTIL
Ne bi poetu pustil,
da bi zaznaval,
ustvarjal.
Ti bi mu raje krila odtrgal.
Ja, bi mu.
Ker nočeš svobode,
zvestobe,
pravice,
miru
na svetu,
življenja,
veselja.
Svet naj gre v rit,
raste pa naj tvoja dobrobit.
Medtem ko ti le zase skrbiš,
skrbim jaz za svet.
***
2. različica (2019)
PESNIŠKA KALVARIJA
Ne bi poetu pustil ustvarjati.
Raje bi ga porinil v blato,
njegove bisere pa založil v nek predal.
Kaj ti bodo ptiči na praznem nebu?
Kaj ti bo roka na tvojem ramenu?
Kaj ti bodo tiha voda,
otroški smeh
in dvoje besed enake vrednosti?
Si s tem lahko kupiš audija?
Ne, seveda ne.
***
3. različica (2019)
PESNIŠKA KALVARIJA
Ne bi poetu pustil ustvarjati.
Raje bi ga porinil v blato,
njegove bisere pa založil v nek predal.
Niti povohal ga ne bi.
Smrdi po zanemarjenosti.
***
4. in končna različica (2022)
NE BI POETU PUSTIL
Ne bi poetu pustil pobirati drobtin s tal,
ne bi pa mu tudi dal denarja za kruh.
Ne bi mu nalil črnila v pero,
ne bi pa ga tudi ozdravil grafomanije.
Ne bi ga spustil v blaznico,
ne bi pa tudi oporekal glasovom v njegovi glavi.
Ne bi mu pustil, da se obesi na svoje besede,
ne bi pa mu tudi odstranil vrvi z vratu.
In ne bi poetu dal imena,
ne bi pa tudi pustil,
da ostane neimenovan.
***
Dominik Lenarčič
