Prednjo platnico ustvarjalno naslovljenega dela Otok, romanesknega prvenca švedske novinarke Åse Avdic, krasi citat publikacije Publishers Weekly, ki le-to predstavlja kot zmes Agathe Christie in Georga Orwella. Meni, ljubitelju antiutopij, takoj v oči pade slednje ime, prvo pa še dodatno ojača zanimanje. Antiutopična kriminalka! Kako to izgleda? Pri kriminalkah se pogosto izkaže, da ni vse tako, kot se sprva zdi. Tako je bilo tudi pri tem romanu. Ko pa je tu padla zavesa, sem bil razočaran …
Kot pri vsaki antiutopiji se tudi zgodba Otoka odvija v krasni novi družbi - v tem primeru gre za Protektorat Švedske, kvazi-komunistično državo, nastalo po spodletelem uničenju berlinskega zidu (kriminalki in antiutopiji se tako pridruži tretji žanr: alternativna zgodovina). Piše se leto 2037 n. št. Anna Francis je uradniška delavka, čigar preteklost je prežeta s skrivnostmi in obžalovanjem. Hkrati ima občutek, da zaradi deloholizma izgublja stik z mamo in hčerko. Tedaj ji državni veljaki ponudijo sodelovanje pri skrivnostni misiji. Anna bo ena izmed petih kandidatov za nedefinirano delovno mesto v obveščevalni skupini RAN. Z njimi bo dva dni preživela na z meglo obdani Isoli (to je ta otok iz naslova). Njena naloga bo zaigrati svojo smrt in na podlagi ravnanja drugih kandidatov izbrati najprimernejšega za delovno mesto. Če bo misijo uspešno opravila, bo lahko končno svobodna. Anna sprejme misijo, misleč, da bo vse gladko steklo in da se bo lahko skesana vrnila k družini. Na usodni dan pa se začne zapletati: na Isoli se sreča s starim znancem, njuno poznanstvo ogrozi uspešnost misije. Po prvem dnevu Anna "umre". Kmalu začnejo nenačrtovano "umirati" tudi drugi …
Avdicin Otok je torej bolj triler kot pa antiutopija - slednje je zgolj površno naslikana kulisa, pred katero se odvijajo običajne politične spletke in prevare. Švedska se je v krasnem novem svetu te zgodbe priključila državam na vzhodni strani železne zavese. Iz pripovedi je mogoče jasno razbrati, da so gospodarsko-politične krize v 90. letih prejšnjega stoletja dobile nove razsežnosti in da za razliko od naše resničnosti tukaj ni prišlo do demokratičnega preporoda narodov. Vprašanje, kakšen bi bil svet, če berlinski zid ne bi nikoli padel oz. če bi bil njegov padec bistveno bolj kaotičen, predstavlja odlično premiso za roman. Otok te premise žal ne izkoristi v celoti. Pravzaprav se zdi, da bi zgodbo lahko brez večjih sprememb vstavili v drug kontekst (npr. ena od dejanskih komunističnih držav v času, ko je zavesa še trdno stala). Kakšno dodano vrednost pravzaprav doda postavitev zgodbe v ta specifičen dogajalni čas in kraj? Ali gre za refleksijo o svinčenih časih? Za kritiko švedske družbe? Ne vem. "Worldbuilding", torej sama izgradnja fiktivnega sveta, je površen in površinski, avtorica sicer uspešno naslika zadušljivo sovjetsko družbeno atmosfero, a sam svet, ki mu ta atmosfera služi, izpade nedovršen. Zgodba je skopa tako z detajli glede tega sveta, kot tudi z nekaterimi drugimi detajli, recimo s tem, kje sta bila Anna in njen kolega dejansko zaposlena in kaj so bili pravzaprav vsi tisti projekti, pri katerih sta sodelovala.
Kako pa je z Otokom kot kriminalko/trilerjem? S tem žanrom nisem dodobra seznanjen, tako da težko ocenim. Liki so se mi zdeli dobro zaokroženi, čeprav čisto malo preveč pusti in šablonski, interakcije med njimi pa karikirane. Zgodba nekako uspe ohranjati suspenz, zaplete se edino pri izgradnji osrednje zarote. Le-ta namreč ob refleksiji izpade preveč … erm … zapletena.
Kot antiutopija me je Otok
Åse Avdic pustil
razočaranega in nepotešenega. Zdelo se mi je, da je antiutopični nastavek samo preobleka,
katere namen je bil vzeti povprečno kriminalko in jo narediti bolj zanimivo. Ta
obleka pa se je izkazala za bolj zanimivo od tistega, kar je skušala obleči.
Mogoče so me zavedle marketinške zvijače in sem tako od knjige pričakoval
preveč. Mogoče pa se je izkazalo, da spekulativna fikcija zahteva bolj
temeljito obravnavo zastavljenih vprašanj in da ne more biti zgolj ozadje za neko
drugo zgodbo. Mislim, da mi je bolj všeč druga razlaga ...
Dominik Lenarčič
