Nedolgo nazaj mi je v roke prišla knjiga z naslovom Potovati z Orwellom, avtorja Jožeta Biščaka.
Ena najslabših knjig, ki sem jih imel priliko prebrati. Naj ti razložim, zakaj.
V osnovi naj bi šlo za znanstveno fantastični roman. Glavni lik je starec po imenu Pavle, ki v odročni Ljubljanski gostilni za porcije piva prodaja zgodbe iz daljnega leta 2049. V Evropi se je uresničila Orwellova nočna mora, kajti oblast je padla v roke (po mnenju nekaterih, po mojem že ne) najbolj odvratnim skupinam ljudi: muslimanom, zagovornikom spolne teorije in socialnim pravičnikom. Teroristom je dovoljeno, da koljejo ljudi brez kazni. Otrokom ob rojstvu pripisujejo izmišljene spolne identitete. Poštene državljane, krive edino tega, da zastopajo normalen in tradicionalen način življenja in da ugovarjajo oblastem, obsojajo na smrt ali pa jih zapirajo v taborišča. Starčeve zgodbe nam pokažejo razkroj zahodne civilizacije v posameznih evropskih prestolnicah, pa tudi pogumen boj vrlih belih in plavolasih mož, zagovornikov demokracije, pravičnosti in svobode, ki nasprotujejo temu razkroju. Te satirične antiutopične vinjete pa naj ne bi smeli jemati kot nezmotljivo napoved prihodnosti, temveč kot opozorilo na možen razvrat sodobne evropske družbe.
Tako vsaj trdi avtor. Žal pa Biščak, glavni urednik časnika Demokracije, "satiro" razume na enak način kot kolumnist Aleksander Škorc – ne ločuje je od dejanske ksenofobije. Potovati z Orwellom je rasistični manifest v preobleki znanstvene fantastike, antiutopija kot ideološko orožje. Avtor se lahko izgovarja s "svobodo govora" in "umetniško svobodo", a to ne bo spremenilo dejstva, da njegovo delo na vsaki strani bralcu v glavo vbija jasno sporočilo – to je, da rjavi ljudje in seksualni izprijenci uničujejo našo družbo. To sporočilo je še najbolj očitno v četrti vinjeti, objavljeni v najnovejši številki Supernove (glej povezavo spodaj). Če želiš ti, dragi bralec, dobiti vtis o sprevrženosti tega kvazi-literarnega dela, si jo lahko prebereš. Vsekakor ti celotne knjige ne priporočam v branje. Ne pretiravam, ko rečem, da je Biščakov "roman" ena najslabših (izvirnih slovenskih) knjig, ki sem jih imel priliko prebrati.
To, da knjiga svoje gnilo
sporočilo prodaja kot kakovostno leposlovje je že samo po sebi vredno obsojanja.
Opozoril pa bi še na njeno zlorabo Orwella in motivov iz romana 1984. Kdor
pozna tega britanskega avtorja iz prve polovice 20. stoletja (kdo ga ne?!), bo
znal povedati, da je bil levičar in brezkompromisni anti-stalinist. Levičar in pristaš
angleške tradicije. Levičar in avtor kanoničnega dela znanstvene fantastike, v
katerem ni nič tako znanstvenega ali fantastičnega. Levičar in avtor
kanoničnega politično nabitega dela, ki je postalo obvezno čtivo za vse desno
nagnjene wannabe družbene komentatorje. Dvomim, da je bila to predvidena ciljna publika.
Za antiutopijo sem že povedal, da želi lansirati sporočilo o stanju družbe v propadu. Povedal sem tudi že, da antiutopija rada pretirava. Žanr je zato idealen, da ga nadobudni avtor izkoristi za sporočanje svoje politične drže. Pravzaprav bi za vsak antiutopični roman, ki je kdaj izšel, lahko rekli, da je do neke mere političen. Vzemi politično lečo v roke, bralec, in poglej antituopična dela od Zamjatina pa do Atwoodove – ugotovil boš, da je res. To samo po sebi ni nič groznega, če se pisec zna kontrolirati pri političnem izražanju, potem lahko ustvari pravo mojstrovino. Orwellov roman 1984 je mojstrovina, ostra in srhljiva pripoved o zlorabi moči in negaciji individualne volje. Partijo zanima samo oblast in oblast bo tudi dobila. In če bo treba omejevati svoboščine, pa naj bo. 1984 je obsodba totalitarizma nasploh, ker pa Orwell Stalina obsoja glasneje kot Hitlerja, so Biščaki vsega sveta roman razumeli kot obsodbo komunizma med hladno vojno ter obsodbo politične korektnosti in kulture preklica v današnji dobi. E. A. Blaira so krstili za sv. Jurija Orwellovskega, zavetnika tradicije, antikomunizma in svobode govora brez vseh omejitev. Ti ljudje bodo z veseljem delali idole iz njegovega obraza, ne bodo pa spregovorili o tem, da je to obraz demokratičnega socialista, ne takega, kot je Bernie Sanders, ampak dejanskega.
Dvomim, da bi bil Orwellu všeč oltar, ki mu ga je zgradila desnica. Upam si celo trditi, da bi ga bilo sram. Vsaj mene bi bilo sram ... Ko sem knjigo do konca prebral, sem izvod iz knjižnice (bog ne daj, da bi knjigo kupil!) vrnil nazaj, v njem pa pustil sporočilce za bodoče bralce: "More like Negodovati z Orwellom, amirite? 😊"
Dominik Lenarčič
Obljubljena povezava:
- https://cld.si/Datoteke/Supernova/Stevilka10-pdf.pdf
 |
| Povprečni Orwellov bralec |
Ni komentarjev:
Objavite komentar