POLDE PUČNIK IN PRIJATELJEV PEUGEOT
V petek popoldan se je Polde Pučnik poskusil s prijateljevim plavim peugeotom peljati v Ptuj. Peugeot pa je potreboval popravilo – pokvaril se je prestavljalnik. Polde je pomanjkljivost prepozno prepoznal; v prvi prestavi je prepotoval približno petindvajsetino poti, preden je počilo in se je pohabljen peugeot parkiral na prehitevalnem pasu. Preostanek je Polde prepešačil.
Pripovedovancu pravim, da je ta pripoved poučna: peugeota pelji na pregled, preden ga posodiš prijatelju.
***
LITERARNA OSEBA
Ko odprem oči, pričnem obstajati. Zbudim se iz niča, kje in kaj sem, preden se zbudim, ne vem in ne morem vedeti. Vem le, da se bom kmalu vrnila vanj. Nek glas od zunaj mi pravi, da še ni čas za to. Povedal mi bo, kdaj naj zaprem oči. Do takrat pa naj sedim tu.
Prostor nima zidov, zato mu ne morem reči soba. Prav tako mu ne morem reči praznina. Ni tak kot nič, budna sem in vem, da obstajam. V ta prostor, karkoli že je, od zgoraj sije šibka bela svetloba. Prihaja iz odprtine, ki spominja na okno s spuščenimi žaluzijami.
Postaja mi tesnobno. Želim si, da bi glas priklical kakšen stol ali namizno rastlino. Karkoli, samo da napolni ta prostor. Glas se ne odziva na moje prošnje. Tokrat mi je pustil samo okno. Nimam kaj, počakati moram na njegov klic.
Naposled ga slišim. Čas je za konec. Prav. Zaprem oči in preneham obstajati.
***
Obe zgodbi prvotno objavljeni v Sejalcu, letnik 2023, številka 44.
Dominik Lenarčič
Ni komentarjev:
Objavite komentar